Postavljanje svojih mej brez občutkov krivde ali slabe vesti

Pišem o tem, ker mi je trenutno to precej živo, namreč v zadnjem času dneh se mi je pojavilo nekaj močnih primerov, ob katerih sem si drugim dovolila reči ‘NE” in sebi ‘JA’. Opažam, da več samozavedanja kot imam, glede svojih dejanskih občutkov in potreb, bolj jasne meje znam postaviti in lahkotneje sprejmem odzive.

Prav tako sem po raziskavi, ki sem jo opravila na Instagramu, dobila informacijo, da ima 96% glasujočih od približno 40 ljudi (ki jih je povprečno glasovalo na story) željo po blogu s praktičnimi primeri, kako v določenih situacijah postaviti mejo. Največ, 62%, jih je glasovalo, da jih najtežje postavi mejo pri obstoječih strankah in 72% jih ob postavljanju mej doživlja občutke slabe vesti in krivde. Še en razlog več, da sem se o tem razpisala.

Postavljanje svojih mej brez občutkov krivde ali slabe vesti
Deli sliko s prijatelji

Ko začnemo s podjetništvom, se nam zdi vsaka oseba/stranka/poslovni partner,… ki nas kontaktira/ ti prekriža pot, sveta. Saj drugače je, vsaka oseba/ stranka/poslovni partner sveta/svet, ampak ne vedno najbolj v odnosu z nami.

Vsakemu ne morem biti všeč in to je OK

Imamo različne življenjske zgodbe, izkušnje, energije, načine dela, razmišljanja in čisto vsak ne gre z vsakim… zavedati sem se začela, da čisto vsakemu ne morem biti všeč (saj nisem pica 🙂 ). Za to spoznanje sem potrebovala kar nekaj časa in klofut sami sebi, da sem doumela.

Predvsem od začetka svoje podjetniške poti, sem bila čisto navdušena in vsem želela rešiti življenje, posel, težave,… nisem se pa zavedala, da s tem počasi pokopavam sebe – pa ne, da bi bilo z osebami na drugi strani karkoli narobe, sploh ne, sama sem imela premalo samozavedanja, premalo spoštovanja do sebe, nisem znala jasno komunicirati in postavljati mej. Danes, ko gledam nazaj, se sprejemam z vsem, ker je bilo to del mene. To je bila moja pot.

Brez lastnega samozavedanja, je bila posledično pri nekaterih sodelovanjih prisotna večja nepripadnost z obeh strani, več prepričevanja, več samokritičnosti. To se je poznalo tudi na moji energiji, motivaciji za delo in pri pridobivanju novih strank.

Vsako osebo, s katero sem kadarkoli sodelovala, neizmerno spoštujem, ker me je marsikaj naučila in me pripeljala do več samozavedanja, do tega kar sem in kjer sem danes. Za to sem izjemno hvaležna in če pogledam nazaj, ne bi prav nič spremenila.

Bom pa sedaj delila dva primera situacij in empatični reakciji na njiju, ki imata vključeno postavljanje mej, v upanju, da ti doprineseta.

2 praktična primera empatičnega postavljanja mej

1. Primer:

Znanka mi je poslala sporočilo in sicer, da ima en izziv in ker ve, da bom jaz to v parih minutah rešila, pošilja meni, če ne bo pač nekomu drugemu in spodaj opis problema.

Ja, mogoče bi bila tukaj samo 1 minuta, ampak koliko je na koncu vseh teh prošenj, samo za “1 minuto”. In enkrat, ko rečeš ‘JA’, se to nikoli ne konča in ljudje so potem kasneje v procesu, ko pa jih zavrneš, samo še bolj užaljeni.

Moj odgovor se je glasil:

“____, pozdravljena! Ob ponedeljkih brezplačno odgovarjam na vaša vprašanja v moji Facebook skupini, hvala ti za razumevanje. :)”

Namreč ponujala sem možnost, da mi vsak ponedeljek v Facebook skupini “AN idea- za strastne podjetnice in podjetnike”, člani skupine zastavijo svoje vprašanje in na vsa vprašanja sem potem odgovorila v LIVE videu, še isti dan in to brezplačno. Kar se je od začetka dogajalo je bilo, da so mi sledilci pošiljali vprašanja vsa dni v tednu, na vseh mogočih kanalih, čeprav so vedeli, da so temu namenjeni ponedeljki. Ene parkrat sem še popustila, kasneje pa sem videla, da to ne pelje nikamor in da nekateri tega sploh ne spoštujejo. Oziroma, so bili moje ogledalo- kako jaz sebe ne spoštujem in ne znam postavljati mej.

To me je izučilo in nekako tako, kot je zgornji odgovor so izgledali moji nadaljnji odgovori njim. Dosti ljudi nikoli več ni postavilo vprašanja, ostali pa, ki jim je bilo to zares pomembno, pa so moja navodila upoštevali, začeli postavljati vprašanja ob ponedeljkih, prejeli odgovore, bili za njih ekstremno hvaležni in stvari so se počasi uredile.

Torej v tem odgovoru osebo nagovorim in je ne zavrnem popolnoma, ampak ponudim drugo možnost, ki jo že pozna in se hkrati zahvalim za razumevanje. Lahko bi dodala še bolj empatičen del, kjer bi izpostavila še, da se zavedam njene potrebe:

“ ____, pozdravljena! Vidim, da ti je pomembna jasnost glede tvojega izziva, zato te vabim, da mi svoje vprašanje zastaviš v ponedeljek, v Facebook skupini, ko brezplačno odgovarjam na vaša vprašanja. Hvala za razumevanje! :)”

S tem ji dam vedeti, da jo razumem in sem tukaj za njo, ampak pod določenimi pogoji. Ker če bi sprejela vsako vprašanje, ki ga prejmem, začela o njem razmišljati in nanj odgovarjala, bi sebe iztrošila. Tako pa lahko nemoteno nadaljujem svoje delo, svoj proces, v katerem sem bila in se v času, ki je pa namenjen odgovorom, pojavim polna energije in takrat dam toliko več.

Si želiš več mojih vsebin? Prijavi se na E- novičke.

Ko postavimo svoje meje, postanemo vzor drugim

Ko postavimo svoje meje, postanemo na nek način tudi vzor, ljudje do nas pridobijo novo spoštovanje in se zavejo, da bi bilo dobro, da se tudi sami tega priučijo. Tako, da postavljanje mej je absolutno dobra stvar za obe strani. Vsekakor pa je pomembno, da odreagiramo na empatičen način.

Postavljanje svojih mej brez občutkov krivde ali slabe vesti
Deli sliko s prijatelji

Potem pa se je pojavila 2. situacija, ko sem prejela drugo sporočilo od druge osebe:

“Hej Anja, kako si? Sem se spomnil nate, ker na jobu iščem mnenja o našem IG profilu. Kritike ljudi, ki vedo za kaj se gre in ti si po mojem ena izmed njih. Čist na kratko, prvi vtis 🙂 Bi te lahko prosila, da pogledaš?”

Moj odgovor se je glasil:

“____, hej! 🙂 Vidim, da ti je pomembna rast na Instagramu in vesela sem, da si me kontaktirala. Za analizo IG strani je cena 250 EUR. v kolikor se odločite za, me kontaktiraj na email: anja@an-idea.si. Lepo bodi! :)”

S tem sem dala osebi vedeti, da sem vesela, da me je kontaktirala, da mi je pomembna in se zavedam njene želje, ampak, da sem tudi jaz oseba s potrebami na drugi strani. Da cenim svoja leta, energijo in trud, ki sem jih vložila v nabiranje teh znanj in dodala možnost, da najdeva skupno rešitev, oziroma, da ji pri njeni prošnji pomagam.

Ja, lahko bi podala kratek vtis, spet v 1 minuti, ampak ne želim delati stvari na pol in se potem pod to podpisati. Če se analize lotim, jo želim tudi v pojasniti, da jo oseba na drugi strani razume in si dejansko lahko s tem pomaga v praksi. In tukaj se ne gre več potem za 1 minuto, ampak precej več časa.

Ogromno delam na sebi in na tem, da se sprejemam takšno kot sem, tudi če ne morem rešiti svojih obstoječih in potencialnih strank. Sem pa vedno tukaj za njih, če začutijo potrebo po moji podpori. Rada doprinašam, ampak pazim tudi na to komu doprinašam, ker tukaj se gre za moje življenje, za mojo energijo. Bolj kot jo negujem, bolj lahko potem doprinesem tistim, s katerimi se odločim za sodelovanje. Sodelovanje je na višji ravni, povezave so globje in rezultati so neprimerljivo boljši.

7 korakov, kako reagirati ob občutkih krivde ali samo-kritike

Ker pa vem, da je lažje govoriti o tem, kot to dejansko izvajati, imam zate 7 korakov, kako reagirati ob slabih občutkih, ki se pojavijo ob tem, ko postaviš meje (in imaš kasneje slabo vest) ali ob tem, ko sploh ne postaviš meje in se potem samo-obtožuješ, ker veš, da to vodi k izgorelosti. Ti koraki so meni ogrooomno pomagali, mi še vedno pomagajo in verjamem, da bodo nekaj doprinesli tudi tebi (če jih boš uporabil/a v praksi).

Postavljanje svojih mej brez občutkov krivde ali slabe vesti
Deli sliko s prijatelji

 

1. Pomembno je, da se sprejmeš takšno kot si, tudi s temi napakami.

2. Da se zaustaviš za par minut, najdeš mesto zase in identificiraš misel, ki se ob situaciji pojavi.

3. Da si dovoliš občutiti občutek, ki se pojavi ob tej misli (če je to bolečina; da zajočeš, če je to jeza; da kričiš, pihaš, udarjaš s pouštrom ob posteljo – karkoli, samo, da se občutek izrazi).

4. Ko izraziš občutek v vseh svoji polnosti, oziroma, ko začne pojenjati-da občutiš samoempatijo, sprejemanje in se začneš objemati. Objemaš se dokler v popolnosti ne začutiš te ljubezni do sebe, popolnega sprejemanja (meni tukaj osebno pomaga, da si predstavljam sebe kot otroka, ko sem bila ranjena in se je situacija navezovala na to temo in da objemam sebe kot otroka- oziroma v končni fazi sebe).

5. Pogledaš česa si pa resnično želiš v tej situaciji (je to potreba po svobodi? Si želiš več časa zase, za ustvarjanje? Je to potreba po sprejemanju same sebe, da četudi rečeš nekomu ‘ne’, da si s tem rekla sebi ‘ja’? ).

6. Predstavljaš si, kako je če to potrebo zadovoljiš in jo živiš. Torej, če je tvoja potreba svoboda, da si sebe predstavljaš svobodno in kako je, ko stranka reče, kot odgovor na tvojo mejo: “OK, ni problema, bova pa drugič!”, če je tvoja potreba sprejemanje, da si predstavljaš sebe, kako se sprejemaš, objemaš v trenutkih postavljanja mej in se ob tem počutiš dobro (meni pri tem pomaga, da si predstavljam spet sebe, kot otroka, ki je sedaj pomirjen, občuti ljubezen in se želi igrati, plesati- to me osreči in slabi občutki izginejo).

7. Daš namero, kako boš to potrebo spravila v akcijo (Npr. kako boš z malimi koraki začela postavljati sebe na 1. mesto in postavljati meje).

Da pa boš pri postavljanju mej še bolj pogumna, pa te vabim, da se naročiš na moj mentorski program “Strastna podjetnica”, kjer vsak mesec prejmeš v svoj nabiralnik modul, ki ti pomaga pri tvojem poslovnem napredku ter dostop do Facebook skupine, v kateri v živo odgovarjam na tvoja vprašanja in 1x mesečno izvajam predavanja. Program najdeš na povezavi: Mentorski program Strastna podjetnica

Za še bolj poglobljeno delo na sebi, pa te vabim v svoj 1:1 mentorski program., za katerega sta se sprostili 2 mesti.

Se beremo spet prihodnji teden! 🙂

Objem,

Anja

Deli blog s prijatelji

Si želiš več mojih vsebin? Prijavi se na E- novičke.