‘AMBICIJA’ JE ŽENSKEGA SPOLA

Bil je 1. junij 2020, ko sem v Ljubljani podpisala odpoved na delovnem mestu, kjer se nisem (več) videla na dolgi rok. To je bil zame hkrati zaključek nečesa preživetega in začetek nečesa novega. Ob enem pa je to bil tudi dan, ko sem si obljubila, da mi bo uspelo vse tisto, kar sem si zadala.

Ne vem kako in od kod je prišel ta občutek popolne gotovosti, a od tistega dne dalje sem verjela v to, da sem svoj fokus usmerila v pravo smer, ki mu od takrat naprej sledim z vsakim dnem.

Ključ do uspeha je upati si biti povsem samosvoj (in biti zaradi tega kdaj tudi nerazumljen)

Že v začetku študijskih let sem razmišljala o karieri v marketingu, čeprav sem svoj študij takrat izbrala v povsem drugi smeri. Kdo ve zakaj me je pot prvotno zanesla v družboslovje namesto v marketing in kje bi bila danes, če bi takrat izbrala drugo smer študija; to je tema za kak drug blog. Dejstvo pa je, da je želja o delovanju v svetu marketinga tekom let postajala vse močnejša in mi ni dala miru, dokler se mi ni ta isti dan, 1. junija, ponudila priložnost, da sem stopila v stik s prijateljico, ki je vodila svojo marketinško agencijo.

Iskala sem izkušnje in možnosti za rast, predvsem pa sem iskala priložnost, da se izrazim v smeri, ki me je resnično zanimala. Neskončno sem ji hvaležna, da je moj klic takrat sprejela z veliko mero pozitive in ko sva začeli sodelovati, sem se zavedla, da je ukvarjanje z marketingom resnično tisto, kar iz mene izvabi mojo najbolj kreativno plat. 

Do pridobivanja znanja sem vedno imela poseben odnos. Vedoželjnost me je že v otroštvu izoblikovala v »knjižnega molja«, ko sem čas najraje preživljala z nosom med knjigami. Vedno sem verjela v to, da je znanje moč in oblika neverjetne radovednosti, ki človeka inspirira in ponese preko začrtanih meja cone udobja.

Navajeni smo rutine, čeprav skrivaj sanjamo o drznem  

Študij umetnostne zgodovine in slovenščine mi je zagotovo prinesel veliko, a vendar ne tistega “nekaj več”, kar sem iskala (oziroma, kar je iskalo mene). S tem, ko sem ugotovila česa si ne želim, sem ugotovila, kaj si želim – občutiti kako je, ko se otreseš okov strahu pred neuspehom, na katerega so me vedno znova opominjali vsi tisti, ki so si le redko upali pogledati izza zidov svojih con udobja. 

Navajeni smo rutine, čeprav skrivaj sanjamo o drznem in izbiramo znano, ker je strah pred neznanim premočan. Vedno sem občudovala ljudi, ki so premikali svoje meje, ljudi z neverjetno željo in motivacijo po uspehu in nenazadnje vse tiste, ki so si na vsak način želeli slediti svojemu “zakaj”-u.

Verjamem v to, da življenje ni namenjeno povprečni sreči, povprečni izpolnjenosti, povprečnosti v katerem koli smislu že pač. Namenjeno je tistim najbolj norim, drznim in ambicioznim odločitvam, ki te spremenijo, utrdijo in ti ponudijo, da postaneš vse tisto, kar ti je bilo namenjeno postati, če si dovoliš res verjeti vase. 

Morda je to povzročila moja radovedna narava, a tak pogled na stvari mi je resnično spremenil življenje, zato je bil skok iz znanega v neznano zame nič kaj strašljiv, ampak prej navdihujoč, saj je bila želja po delovanju na področju marketinga dosti močnejša od tiste, ostati znotraj svoje cone udobja.  

  • S tem, ko sem poslušala druge, sem nehala poslušati sebe

Zdelo se je, kot da sem ves tisti čas, ko sem skušala vztrajati v službah, za katere se je zdelo, da so tisto »varno okolje«, a dela tam nisem opravljala z veseljem, v resnici zatirala sebe. Lahko bi rekla, da sem naredila ključno napako, ko sem takrat poslušala ljudi, ki jim je bil skok v neznano nekaj povsem neverjetnega in celo strašljivega, saj sem se nalezla njihovih prepričanj, da je bolje vsak dan početi “vsaj nekaj”, kot pa tvegati, da ti ne uspe.

Takrat sem ugotovila, da sem s tem, ko sem poslušala druge, v resnici nehala poslušati sebe.

Digitalni marketing je vsekakor eno tistih področij, na katerega z vidika obsega in kompleksnosti interdisciplinarnega prepleta mnogih področij in strategij, zagotovo ni mogoče gledati površno, ampak se ga je potrebno lotiti temeljito. Sama sem se tega dobro zavedala tudi takrat, ko sem o svojih ciljih govorila s svojimi prijatelji ali znanci.    

»Dokončala si študij iz družboslovne smeri, si res prepričana, da znaš toliko o marketingu, da se zdaj podajaš v to?«;

»Ženska si, kmalu boš razmišljala o ustvarjanju družine, kako boš ob tem vodila še posel?«;

»Poslovni svet je krut, zato je za ženske bolje, da se ukvarjate s čim, kar vam je bolj pisano na kožo«…

Pri vsem skupaj mi je bilo najbolj zanimivo to, da sem od vseh komentarjev prejela največ tistih, ki so pod vprašaj postavljali moje ambicije, ker sem ženska.

Ker je za ženske bojda bolj primerno, da s(m)o nežne in rahločutne in ne ambiciozne, kaj šele odločne, z močno osebnostjo? Zanimivo je, da vsem prizadevanjem za enakopravnost med spoloma navkljub, še vedno obstajajo takšni in drugačni pomisleki. Ker moški  bojda vedo več o poslu, znajo biti bolj odločni in so (menda) celo boljši vodje?

Ravno to videnje druge plati me je spodbudilo, da sem se nehala ozirati na mnenja drugih in spregledala z bolj jasnimi očmi, da je beseda ‘ambicija’ kljub vsemu ženskega spola in da to, kar želim početi v življenju nima nič opraviti z drugimi, ampak ima vse opraviti z mano.

  • O svojih ciljih sem nehala razlagati drugim

Tisto pravo svobodo sem odkrila, ko sem se nehala ozirati na to, kaj si mislijo drugi in začela vlagati čas v vse tisto, kar sem bila res jaz. Niti za trenutek nisem pomislila na to, da bi mi morda pomanjkanje izkušenj na tem področju lahko stalo na poti, namesto tega, sem ves svoj čas namenila izobraževanju in pridobivanju izkušenj na področju marketinga in vzela vsako pripombo kot dragoceno lekcijo.

  •  
  • Užaljen ego ne prinese rezultatov

Naučila sem se kritike sprejemati z dvignjeno glavo in na njih, namesto s stališča užaljenega ega, hvaležno gledati kot možnosti za svoj napredek. Začela sem se povezovati z ljudmi, ki jih vodi enaka miselnost, saj sem se želela od njih učiti, sčasoma pa sem se začela lotevati tudi svojih projektov, preko katerih sem usvojila veliko novih znanj in dragocenih izkušenj, ki mi doprinašajo z vsakim dnem.

  • Ko najdeš to, kar rad počneš, najdeš samega sebe

Nič se ne zgodi kar tako, čez noč. Če bi se, ljudje verjetno nikoli ne bi znali ceniti uspeha.

Ko sem vzpostavila stik s svojimi prvimi strankami in uspešno izpeljala svoje prve projekte, sem začela resnično verjeti vase, predvsem pa prvič v življenju počnem nekaj iz strasti do dela in ne zaradi dela samega. 

Ta občutek je prišel nekako sam od sebe, ko sem ugotovila, da sem pripravljena delati tudi do 15 ur na dan, 7 dni v tednu; 8 ur v svoji redni službi, nato pa preostali čas v dnevu posvetiti izobraževanju na področju marketinga in sodelovanju pri različnih marketinških projektih.

Svoj prosti čas sem začela namenjati poslušanju podcastov, branju strokovnih vsebin, namesto, da bi čas preživljala pred televizijo ali kako drugače lenarila. To je bil zame tudi tisti »aha« trenutek, ko sem se zavedla, da sem odkrila nekaj resnično posebnega – odkrila sem svojo strast, ki me iz dneva v dan navdihuje in mi daje zagon za vsak naslednji projekt.

Ta blog zato posvečam vsem ženskam, ki si želite narediti korak naprej na svoji karierni poti (ali v neznano) in iti za vsem tistim, kar vas navdihuje, pa do sedaj za to (še) niste uspele zbrati dovolj poguma. 

Ko je cilj jasen, je vprašanje samo o tem, koliko truda ste pripravljene vložiti, da vam ga bo uspelo doseči in ne koliko ljudi ne bo verjelo v vas.

5 dragocenih lekcij, ki sem jih usvojila v času, ko sem iz družboslovnega sveta prešla v svet marketinga in posledično z njim tudi v poslovni svet:

  • 1. Slediti svojim sanjam je v današnjem svetu, kjer na vsakem koraku prevladuje strah pred neuspehom, redkost. Drznite si! In če vam spodleti, si drznite še enkrat.
  • 2. Ljudje okrog vas bodo vedno imeli svoja mnenja in imate pravico do tega, da jih ne poslušate, ampak da takrat (raje) poslušate sebe.
  • 3. Ne ukvarjajte se s tem, kar iščejo drugi, pojdite za tistim, kar izvira iz vas samih.
  • 4. Biti poslovna ženska ne pomeni odpovedati se svoji ženstvenosti, ampak pomeni izgraditi sebe in slediti svoji viziji. 
  • 5. Cilji niso nikoli previsoki, dokler imate zastavljene jasne korake, kako jih boste dosegli.
  •  

In še za zaključek…

Življenje je v resnici prekratko, da ne bi šli za vsem tistim, kar nas navdihuje. Vedno sem verjela v to, da ni nič zares nemogoče, dokler imaš v sebi dovolj vztrajnosti (in trme), da iz vsake priložnosti pobereš tisto, kar te dviguje in v vsaki oviri na svoji poti vidiš lekcijo, ki te utrdi. Vse ostalo je nato samo vprašanje tega, koliko si upamo stopiti iz svoje cone udobja.